Spet v Kathmanduju, spet na internetu, spet z vrocino v postelji!!!
Na zalost sva zadnji mesec prezivela na pol na poti, na pol v bolezni.... Preden sva se odpravila na treking okrog Annapurn je Taja zbolela - najprej pokvarjen jogurt (mimogrede, Nepal ima najboljsi jogurt na svetu!!! ce le ni pokvarjen...), nato pa jo je nasel se prehlad. In sva si ogledovala (beri: en dan lezala z vrocino, en dan raziskovala okolico itd...) Kathmandu, Pokharo, trek Pokhara - 1/4 Annapurna Circuita, okolico Kathmanduja (Swayambhunath-Pashupati-Boudnath-Kopan-Bhaktapur-Nagarkot-Dulikhel-Panauti-Patan)... kadarkoli sva zacela trekat, se nama je po dveh dneh zalomilo... in sva spet ostala v postelji... in danes ni nic drugace... Taja ima spet vrocino in je spet v postelji... saj ni nic hujsega - je brez energije in ima vsake toliko nizko vrocino... potem se pa spet dobro pocuti... sva pa zaradi tega vezana na lodge in ostali servis, ki ga Nepal premore...
Sva pa kljub boleznim videla veliko stvari in tudi uzivala. Najbolj so naju navdusili odrocni kraji, kjer turistov niso videli ze lep cas - le dan hoje od Pokhare sva spala v vasicki, kjer sva bila prva turista zadnjih par let, pa ceprav je bila tu pred leti uhojena treking povezava (nove cestne povezave so to spremenile)... tu sva lahko opazovala zivljenje na podezelju, ki je toliko bolj umirjeno in prijetno od turisticnih destinacij, kjer te iz vseh strani napadajo prodajalci nozev, instrumentov, 'tigrove masti', saha, sadja, magicnih kamnov, do zafiksanih otrok (v zadnjem casu je eden najvecjih problemov mnozica otrok, ki pobegnejo od neperspektivnega zivljenja na podezelju in potem - v upanju na boljse zivljenje - beracijo po ulicah Kathmanduja ter se zadevajo z vdihavanjem lepila in ostalih poceni substanc...), razlicnih turisticnih agentov, invalidov, svetih moz... skratka pisane druscine, ki se zlijejo v enotno: 'hello sir? yes, pliiis? hasiiisss? one-ruppeee-chocolateee-sweeeeeettttt-pen? manipadmehum' mantro, ki jo sele po daljsem casu lahko sprejmes (ali pa tudi ne) kot realnost tukajsnjega vsakdana... vsekakor pa odrocni kraji ponujajo tisti tapravi Nepal, ki naju je tako prevzel in naju vedno znova vabi v nova raziskovanja...
na trekingu Annapurna Circuit, ki sva ga koncala predcasno (priblizno na cetrtini poti) sva zal, poleg bolezni, imela se smolo z vremenom in nizko oblacnostjo - Annapurn dva tedna sploh nisva videla, pa ceprav sva se potikala pod njihovim vznozjem... so pa bile vasicke (predvsem tiste od Pokhare do izhodisca ustaljenega treka - Besisaharja) toliko bolj privlacne...
treking okrog Kathmanduja naju je navdusil zaradi treh stvari: religije, razgledov in krajev pod Unesco zascito... V Swayambhunathu in Boudnathu sva uzivala v budisticnih stupah, ki spadajo med najvecje na svetu... v Pashupati sva opazovala enega najpomembnejsih hinduisticnih templjev in sezig trupel na nabrezju reke Bagmati... misticen kraj... v okolici Boudnatha sva obiskala budisticni tempelj Kopan monastery, kjer sva imela velik privilegij: po dolgem casu se je vrnil eden izmed dveh ustanoviteljev templja in pomemben budisticni ucitelj (predvsem za razvoj budizma na zahodu) Lama Thubten Zopa Rinpoche... vsi so nama govorili kako dobro karmo imava, da sva se prav na ta dan pojavila v samostanu... v Bhaktapurju sva uzivala v najboljsem jogurtu-skuti (curd) na svetu: sladek, trsi in bolj masten jogurt, ki ga lahko jes za zajtrk, kot glavno jed ali desert, ali pa tako kot midva, vsakic ko sva ga videla... sicer je pa Bhaktapur mesto, v katerem se je ustavil cas (razen italijanske kave na glavnem trgu in nekaj turisticnih prebliskov) - kot bi vstopil v srednji vek, se po rdecih ulicah iz opek in lesa sprehajajo kmetje s plugi, goske, razlicne domace zivali in goloriti otroci... na oknih se susi seno in koruza... po celem mestu so pa razprseni po vec stoletij stari templji in razlicni verski objekti... navdusena! pot sva nadaljevala v Nagarkot in Dulikhel, ki premoreta cudovite razglede na vecji del Himalaje - od Daulaghirija do Kanchenjunge... medtem, ko mesta, kot sta Panauti ali Patan ponujajo stevilne templje, zanimive ulice in se kaj...
Zdaj sva spet v Kathmaduju in cakava na let v Delhi (14.decembra), od koder se bova pocasi odpravila proti jugu. V Kerali se bova srecala se z dvema prijateljema iz Slovenije (Mile, Damir - srecno pot!!!)... no, ostalo pa sproti... objaviva se fotografije! Lepe pozdrave!
Ni komentarjev:
Objavite komentar