Standarden trek se zacne sele v Lukli (do koder se leti) in je za teden dni krajsi... vendar sva se po nasvetih prijateljev odlocila za daljso verzijo - in bila navdusena!!! prakticno brez turistov sva dobila boljsi vpogled v lokalni nacin zivljenja, spala v sobah s pijanimi nosaci in se tusirala sele po tednu dni... ze drugi dan sva bila popolnoma izcrpana... 1000m navzgor, 1000m navzdol... in to dan za dnem… izracunala sva, da sva premagala vec kot 15000m visinske razlike v 17-tih dneh… ni slabo za prekmurca in zabico, hahahaha…
Lukla je prinesla horde turistov (ta oktober nas je bilo v tej regiji 9407 trekerjev!?!) , kar naju je sicer zelo motilo, vendar sva se privadila… ni vse tako hudo – v zameno za masovni turizem imas na voljo vroc tus, wc papir v trgovinah, jabolcno palacinko in mammut hlace za 10 evrov… da o razgledih ne govorimo!
V Namche Bazaarju sva opravila potrebno aklimatizacijo in se dva dneva potila ob kavi in alpinisticnih knjigah… nato pa z veliko pocasnejsim tempom proti Gokyu (vsak dan sva se dvignila po 400m – zaradi preventive proti visinski bolezni…). To so bili dolgi dnevi branja in pitja caja… se pa vsaj nisva predcasno vrnila v dolino z resevalnim helikopterjem (ki so cele dneve resevali nespametne trekerje).
13. dan koncno prispeva na cilj – Gokyo na 4790m – majhna vasicka ob jezeru pod vznozjem 8 tisocakov… od tu se odpraviva na Gokyo Ri, najin prvi pet tisocak, od koder se odpre razgled na najvisji vrh sveta. Odpraviva se se do ostalih jezer (na obmocju jih je sest) in nato preko prelaza Renjo La (5345m) v drugo dolino, po kateri se v dveh dneh vrneva v Namche Bazaar.
Navdusena nad krajino, hrano, domacini in 15kg rugzaki sva se odlocila, da podaljsava vizo in premakneva letalsko karto se za en mesec in se podava na drug trek – tokrat na tri tedenski trek okrog Annapurn…
porocava!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar