TREKKING EVEREST REGION

Pot se je zacela ob 7h zjutraj - najprej z avtobusom do vasice Shivalaya, kjer je konec vseh cestnih povezav in motornega prometa... no, cesta se je koncala ze v vasicki Jiri, nakar smo naslednje tri ure po blatni trek poti premagovali naslednjih 20km... in to po cisti temi, kar pomeni, da sva vsega skupaj potovala vec kot enajst ur... o prometu ni potrebno izgubljati besed... nesteto motornih koles, kaoticna voznja, makadam in blato... ljudje na strehi avtobusa, nagneteni v notranjosti, na nama in vozniku... in to kljub temu, da sva vzela 'ekspresni turisticni' bus... potem pa se en nemski turist dekorira tajin rugzak... z dhal bat-om od malice in tedensko zalogo piva... nakar dekorira avtobus se starejsa domacinka - in to kar v svojem narocju... skratka, srecno v Shivalayi od koder naslednje jutro startava pod Himalayo...

Standarden trek se zacne sele v Lukli (do koder se leti) in je za teden dni krajsi... vendar sva se po nasvetih prijateljev odlocila za daljso verzijo - in bila navdusena!!! prakticno brez turistov sva dobila boljsi vpogled v lokalni nacin zivljenja, spala v sobah s pijanimi nosaci in se tusirala sele po tednu dni... ze drugi dan sva bila popolnoma izcrpana... 1000m navzgor, 1000m navzdol... in to dan za dnem… izracunala sva, da sva premagala vec kot 15000m visinske razlike v 17-tih dneh… ni slabo za prekmurca in zabico, hahahaha…

Lukla je prinesla horde turistov (ta oktober nas je bilo v tej regiji 9407 trekerjev!?!) , kar naju je sicer zelo motilo, vendar sva se privadila… ni vse tako hudo – v zameno za masovni turizem imas na voljo vroc tus, wc papir v trgovinah, jabolcno palacinko in mammut hlace za 10 evrov… da o razgledih ne govorimo!

V Namche Bazaarju sva opravila potrebno aklimatizacijo in se dva dneva potila ob kavi in alpinisticnih knjigah… nato pa z veliko pocasnejsim tempom proti Gokyu (vsak  dan sva se dvignila po 400m – zaradi preventive proti visinski bolezni…). To so bili dolgi dnevi branja in pitja caja… se pa vsaj nisva predcasno vrnila v dolino z resevalnim helikopterjem (ki so cele dneve resevali nespametne trekerje).

13. dan koncno prispeva na cilj – Gokyo na 4790m – majhna vasicka ob jezeru pod vznozjem 8 tisocakov… od tu se odpraviva na Gokyo Ri, najin prvi pet tisocak, od koder se odpre razgled na najvisji vrh sveta. Odpraviva se se do ostalih jezer (na obmocju jih je sest) in nato preko prelaza Renjo La (5345m) v drugo dolino, po kateri se v dveh dneh vrneva v Namche Bazaar. Po isti poti se vrneva v Luklo od koder letiva v Kathmandu. Let je dogodivscina zase… letala pristajajo v klanec in se ustavljajo z rocno zavoro…

Navdusena nad krajino, hrano, domacini in 15kg rugzaki sva se odlocila, da podaljsava vizo in premakneva letalsko karto se za en mesec in se podava na drug trek – tokrat na tri tedenski trek okrog Annapurn…

porocava!!!